žal, še danes ne verjamem.. naše mesto je kljub sončnem vremenu otožno.. težko se najdejo besede ob tko tragičnem in žalostnem dogodku.. life's a bitch, danes si - jutri te ni več.. žalost odmeva vsepovsod, postavljajo se vprašanja, dejansko pa ni reči, ki bi lahko dogodek spremenila in popravila.. žal.. ne vem kaj naj napišem, ampak se mi zdi prav, da namenim neki besed tudi tko žalostnim temam, ker se dejansko dogajajo vsepovsod okol nas in čist preveč pogosto.. kaj je razlog?.. zakaj? tisoč in en zakaj? a brez odgovorov.. :/ ..
vsak začetek ima nekje svoj konec.. življenje se rodi, medtem ko se nekje drugje življenje na žalost konča.. tako poteka življenjski cikel in proti temu ne moremo storiti ničesar.. žalostno, ampak tako je.. vsi, ki živimo bomo enkrat, ko bo prišel naš čas zapustili ta svet.. vendar verjamem v življenje po smrti, ker naša duša je energija, ki se je ne da izničiti in verjamem, da se ob smrti naseli v nekem drugem telesu in tako se rodi novo življenje.. mi smo mi - naše telo je samo oklep v katerem biva naša duša in utripa z nami..
že res, da se vsak poslovi od življenja, ko pride njegov čas, ampak zakaj? zakaj se dogajajo tako krute reči in vzamejo življenje popolnoma nedolžnim ljudem, ki si več kot zaslužijo živeti? in zopet zakaj? zakaj?..
in ravno danes, ko je tragedija, ki se je zgodila v našem kraju še vedno odmevna, sem na e-mail prejela novičke iz moje priljubljene revije in članek, kako premagamo bolečino in kako ponovno zaživimo ob izgubi ljubljene osebe.. kar bi povzela iz članka je to, da ob takih dogodkih ne smemo zatirat svojih čustev ampak jim pustimo na plan.. potrebno je, da si dovolimo občutit žalost, bolečino in solze.. ker so to čustva, katerih si nihče ne želi, se velikkokrat zgodi, da jih ljudje potlačijo, ker se ustrašijo.. ampak ne - ko začutimo žalost, pustimo solzam svojo pot..
and when comes time to move on?!.. to je stvar odvisna od posameznika, pustite si žalovati toliko časa, koliko ga pač potrebujete.. s tem ni nič narobe, zavedati pa se moramo, da dolgoročno nesoočanje z resničnim stanjem za naše zdravje ne pomeni nič dobrega.. ko bi le bilo tako, da bi vsaka solza vrnila izgubljeno osebo nazaj v naša življenja, a ne?!.. žal..
kar je žalostno je to, da se marsikdo zaveda, da mu je nekdo pomenil vse, ko ga že izgubi.. WE'RE NOT PROMISED FOR TOMORROW, zato ne odlašajte in ne skrivajte čustev.. povejte vsem, ki vam pomenijo, da jih imate radi, da jih cenite, da so del vas, da jih obožujete.. objemite vsakega za katerega začutite, da potrebuje objem.. sej veste, if tomorrow never comes.. :/ pravim, nihče ne ve, kdaj bo prišel njegov čas, so live your life to the fullest!!! enjoy each day, make each day count, make sure you'll wake up in the morning and say: today is the best day of my life!!! .. make memories with your friends, cherish every memories you've already made.. we might not get tomorrow.. sad but true..
..post poklanjam vsem dragim, ki sm jih poznala in so prehitro odšli..
zatorej: R.I.P. Gašper - hvala za vse smojike, krekerje in šale, ki si jih stresal med poukom, Denis-Popaj - še danes imam shranjen tvoj mail, z vsemi tvojimi šaljivimi pripombami, škoda le, da nismo mogli skupi na žur, katerga smo planiral, Dejan - schranz boy, sm ti oblubla, da bom šla na kak party, tako da ti lahko sporočim, da sem neki let nazaj bla redna gostja slovenskih diskotek, ki so spuščale teb najjačo muziko.., Denis - spomnim se, kolkrat smo skupi u KP pekli tople sendviče in kko sma te z mojim preko stene poslušala, ko si pel in poslušal en in isto komad :),.. all of you will stay in my loving memory, 4 ever.. R.I.P., nekega dne se zopet srečamo..
mejte se radi,xoxo..
Ni komentarjev:
Objavite komentar